V zadnjem času smo priča dogodkom, ki se v zgodovini vzgoje in izobraževanja še niso zgodili. Izolacija in trud, da bi se okužbo čimbolj zajezilo in preprečilo nenadzorovano obolelost, sta pripeljala do tega, da sta se vzgoja in izobraževanje v javnih in zasebnih institucijah čez noč zaustavili. Naenkrat so se otroci bili primorani izobraževati zgolj z uporabo računalniške opreme, na daljavo. Po dveh mesecih učenja na daljavo se sedaj učenci postopoma vračajo v šolske klopi.
Pri tem opažamo veliko negotovosti na strani učiteljev, vzgojiteljev in drugih šolskih delavcev, pa tudi na strani otrok in njihovih staršev. Med navedenimi ni konkretnega dialoga, nihče zares ne ve, kako se pravzaprav obnašati, kakšne napotke upoštevati, da bo prehod karseda učinkovit in neboleč. Ponovna vključitev otrok v institucije vzgoje in izobraževanja je povzročila veliko nepotrebnega stresa ravno zaradi pomanjkanja komunikacije.
Sodelujoči:
doc. dr. Andreja Poljanec, univ.dipl.psih., spec. zakonske in družinske terapije, supervizorka,
Marina Noč, psihodinamska psihoterapevtka,
Renata Filipič, prof. kemije, OŠ Valentina Vodnika,
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica, OŠ Lava,
dr. Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev.
